Islam

Zanimivo o termitih

Prispeval Administrator Četrtek, 17 December 2009 09:35

Termiti, imenovani tudi bele mravlje, so razmeroma majhen red evsocialnih žuželk. Termiti se najraje hranijo z odmrlim rastlinskim materialom, predvsem v obliki lesa, odpadlega listja in prsti. Termiti so posebno na subtropskih in tropskih območjih pomembni saprofagi in imajo velik pomen pri recikliranju lesa in drugega rastlinskega materiala.

Termitnjak

Termiti so zelo zanimivi „arhitekti“, ki se nahajajo v naravi. Za prebivanje si gradijo posebne strukture iz prežvečenega blata in izločkov posebne žleze na glavi, ki jih imenujemo termitnjaki. Termitnjaki so lahko pod zemljo, v drevesnih krošnjah ali v štorih, najimpozantnejši pa so ogromni samostoječi termitnjaki, ki jih nekatere vrste zgradijo nad tlemi, in tvorijo pravi ekosistem v malem. Imajo za vrsto značilne oblike. Med najbolj znanimi so termitnjaki klinaste oblike, ki jih gradita »kompasna« termita Amitermes meridionalis in A. laurensis. Povprečno so ti termitnjaki visoki okrog 6 m, medtem ko se dolžina in širina gibljeta tudi do 12 m. Dosegajo lahko ogromne velikosti, pri nekaterih vrstah iz rodu Macrothermes tudi do 1000 m3.

Najbolj fascinanten aspekt v njihovi umetnosti konstrukcije se nahaja v načinu omogočanja dotoka zraka za celo kolonijo. Posebno nas tudi impresionira njihov način vzdrževanja toplote in vlažnosti na neverjetno konstantnih vrednostih. Čvrsti in debeli zidovi njihovega stolpa varujejo notranji del gnezda pred zunanjo toploto. Za pretok zraka gradijo predvsem koridorje vzdolž notranjih sten. Na drugi strani teh koridorjev se nahajajo pore, ki nenehno filtrirajo zrak.

Da bi zadovoljili potrebe po kisiku v enem termitnjaku srednje velikosti, je potrebno omogočiti dotok vsaj 1500 litrov zraka vsak dan. Če bi se ta zrak neposredno uporabljal v gnezdu, bi se temperatura gnezda povečala do nivoja, ki je zelo nevaren za življenje v termitnjaku. Toda oni uporabljajo določene varnostne ukrepe, kakor da bi vedeli kaj se jim lahko zgodi.

Daljša stranica termitnjaka je skoraj točno v smeri sever-jug, kar pripomore k termoregulaciji kolonije. Termiti pod termitnjakom gradijo vlažno klet, kot zaščito pred prekomerno toploto. Vrste, ki živijo v Sahari kopljejo kanal za namakanje 40m pod površjem in na ta način omogočajo, da voda s svojim izparevanjem prispe do te vlažne kleti termitnjaka. Debeli zidovi imajo pomembno vlogo pri ohranitvi notranje vlažnosti.

Nadzor nad temperaturo in vlažnostjo se izvaja na izjemno racionalen in občutljiv način. Zunanji zrak prihaja skozi tanke koridorje, ki se nahajajo na površini termitnjaka, vstopa v vlažno klet in prispe do prostorčkov, ki so na vrhnu termitnjaka. Zaradi stika s telesi teh insektov je na vrhu zrak že zelo segret in od tu izhaja iz termitnjaka. Tako je na osnovi enostavnih fizikalnih principov omogočen varen krožni sistem, katerega stalno nadzorujejo delavci v koloniji. Zunanji del termitnjaka je, kot povešena streha s številnimi žlebovi s katerimi pa je zaščiten pred hudourniki in nevihtami.

Dejansko je najbolj zanimiva posebnost termitov, in sicer njihova slepota.

Kako so ti slepi insekti, katerih volumen možganov se giblje okrog enega kubičnega milimetra, uspeli zgraditi tako kompleksno konstrukcijo? Zelo impresivno je njihovo skupinsko delo, ki deluje v harmoniji in rezultate le-tega vidimo v kompleksnih strukturah za insekte, kakršni so termiti. Ali se sprašujete, kdo med njimi je arhitekt, kdo nadzoruje in povezuje delovanje posameznikov pri skupnem načrtu. Nekdo bi se morda vprašal - kdo je „programiral“ te insekte? Odgovor temu glasi: „Njih je navdihnil Tisti, ki je ustvaril celotni prostorsko-časovni kontinuum in vso snov ter energijo v njem. Tisti, ki je harmonično uredil delovanje galaksij v vesolju in navsezadnje uravnoteženo življenje na planetu Zemlja.“

Nek eksperiment nam prav tako potrjuje predhodne odgovore na zastavljena vprašanja. V tem eksperimentu so termitnjak, čigar izgradnja se je šele začela, razdelili na dva dela. Znotraj konstrukcije sta bili dve skupini medseboj izolirani in termiti obeh skupin niso mogli medseboj komunicirati. Rezultat je bil osupljiv. Rezultat ločenega dela obeh skupin nista bila dva posamezna termitnjaka, vendar je nastal en termitnjak z dvema deloma. Ko so ta dva dela spojili skupaj, so biološki raziskovalci opazili, da se vsi koridoriji in kanali iz obeh delov ujemajo in skladajo.

Kako zdaj to pojasniti? Nedvomno je, da vsi termiti ne posedujejo vseh potrebnih informacij o konstrukciji kompletnega termitnjaka. En termit ve kako konstruirati le določen del za katerega je zadolžen. V skladu s tem spoznanjem lahko zaključimo, da skupnost termitov, kot celota poseduje vse potrebne informacije, katere potrebujejo pri izgradnji svojega termitnjaka.

Tako znanje obstaja med njimi le na nivoju skupnosti in ne nivoju posameznika. V živalskem svetu najdemo veliko takih primerov. Podoben primer so kobilice, ki v jati letijo in običajno najdejo pravo smer letenja.

Tu vidimo osupljive rezultate njihovega skupinskega dela in ne individualne sposobnosti nekega osebka med njimi. Tako se posamezniki med njimi ne zavedajo pomena lastne vloge pri celotnem projektu, vendar se za vsemi njihovimi aktivnostmi nahaja navdih Nekoga, ki jih nadzoruje in nato taka skupina doseže osupljive rezultate. Vzvišeni Stvarnik je obdaril čebele s sposobnostjo proizvajanja medu. Podobno je z ostalimi živalmi, kot so termiti, kobilice itd. Torej živali so bile poučene o teh izrednih procesih in one so na nek način programirane, da opravljajo te naloge.

Slika nekega termitnjaka v Avstraliji

Človek je po dolgoletnih arhitekturnih raziskavah ter z uporabo različnih metod in orodij prišel do nekaterih spoznanj. Primerjajte arhitetkruno načrtovanje človeka z načrtovanjem živali, ki nimajo razuma. Živali so ustvarjene, da bi opravljale nekatere svoje naloge in one ne izhajajo izven teh okvirjev.

To kaže na neomejeno znanje in moč Stvarnika. Tisti, ki je hvaljenja vreden za te arhitekturne čudeže v naravi zagotovo niso ti mali organizmi, vendar je to Stvarnik, ki jih je ustvaril s temi sposobnostmi.