Islam

DOKAZ PROTI ATEIZMU – VERJETNOSTNI RAČUN

Prispeval Administrator Sreda, 15 Julij 2009 14:10

Ateisti trdijo, da je celotno vesolje nastalo slučajno. Mar ni ta izjava čudna?! Navedli vam bomo nekaj znanstvenih dokazov, da temu ni tako. Namreč podali vam bomo nekaj rezultatov verjetnostnega računa o možnih naključjih.

Začnimo pri molekulah. Beljakovine, ki so ne obhodne za življenje, imajo zelo kompleksno zgrajene molekule. Kolikšna je verjetnost, da bi se v organski juhi po naključju izoblikovala najpreprostejša beljakovinska molekula? Po priznanjih samih ateistov je ta verjetnost 1/10¹¹³. Vse kar se zgodi z verjetnostjo 1/10⁵⁰ po matematiki že odpišejo oz. zanemarijo, kot da se sploh nikoli ne bi zgodilo.

Nekatere beljakovine opravljajo vlogo gradbenega materiala, druge delujejo kot encimi. Slednje pospešujejo kemične reakcije v celici. One so vzrok da celica ne propade. Za delovanje celice pa ni potrebna le peščica pač pa celih 2000 beljakovinskih encimov! Kolikšna je verjetnost, da bi se jih toliko nabralo po naključju? 1/10⁴⁰⁰⁰⁰! To je tako nepredstavljivo majhna verjetnost, da bi ostala neizvedljiva, četudi bi organska juha obsegala celotno vesolje, priznavajo strokovnjaki. Če ni človek že vnaprej poln predsodkov, zaradi splošno priznanih zamisli ali znanstvene šolske “učenosti” in s tem prepričan, da je življenje nastalo spontano na Zemlji, potem mu mora ta preprosti izračun enkrat za vselej izbiti iz glave še zadnjo misel na to, da bi bilo to mogoče… Poleg tega je treba upoštevati, da je verjetnost še manjša - manjka namreč še izredno kompleksno zgrajena membrana. Ta je zgrajena iz beljakovinskih, sladkornih in maščobnih molekul, ki uravnavajo odtok in dotok hranil, presnovkov, kovinskih ionov itn. Nadalje je treba upoštevati še to: kako je prišlo do nastanka nukleotidov, RNK in DNK, ki sestavljajo genski kod. V DNK je povezanih pet histonov. Verjetnost, da bi celo najpreprostejši izmed teh nastali sami od sebe, je v razmerju 1/20¹⁰⁰. V še hujših težavah se znajde razvojni nauk, ko gre za nastanek celotnega genskega koda, ki je sploh pogoj za celično razmnoževanje. V zvezi z beljakovinami in DNK se pojavi paradoks. Tvorba beljakovin je odvisna od DNK. DNK pa ne nastaja brez prej obstoječih beljakovin. So se morda razvijali vzporedno?!

Kaj mislite potem kolikšna je verjetnost, da je celotno vesolje nastalo slučajno? Ali veste, da je večja verjetnost naključja, da tornado gredoč preko smetišča sestavi vrhunsko dirkaško vozilo, kakor pa da je to vesolje nastalo slučajno?

Roger Penrose, angleški fizik, astrofizik, kozmolog in matematik, je izračunal verjetnost nastanka Vesolja, v katerem se razvije življenje, upoštevajoč fizikalne količine. Presenetljiv rezultat 1/₁₀10¹²³ kaže na to, kako zelo zelo malo je verjetno, da je takšno Vesolje nastalo po naključju ali da se potika naokoli kar samo od sebe. Ta verjetnost je vključena na vseh nivojih, in tudi na nivoju planetov, ki seveda za pravilno in stabilno življenje potrebujejo posebne pogoje, kot sta predvsem glavna zvezda in še kakšna luna. Kako majhna verjetnost je to vidimo, če primerjamo nekaj verjetnosti med seboj. Da bi papiga po naključju odtipkala Baskervillskega psa na tipkovnici je 'samo' 1/10^3000000. Verjetnost, da kvantne fluktuacije 'prevrnejo' pločevinko piva z ravne podlage je 1/₁₀10³⁰. Verjetnost, ki jo je izračunal John Littlewood, angleški matematik, da miš preživi en teden na površini Sonca je 1/₁₀10⁴² in verjetnost, da se znajdeš na Marsu je 1/₁₀10⁵¹. Po Penroseu se tako Vesolje ne potika kar tako naokoli. Verjetnost, da bi Kip Thorne šel nazaj v preteklost in ustrelil svojega dedka je 1/₁₀10⁶⁰, kar še precej bolj verjetno od Penroseove verjetnosti. [Stephen Hawking, 2002]