Islam

Kaj so muslimani doprinesli človeštvu?

Prispeval Administrator Nedelja, 07 Junij 2009 18:15

Islam je blagostanje ne samo za muslimane, temveč za celo človeštvo. Samo tisti, ki ne poznajo zasluge Islama in tisti, ki ga sovražijo, lahko rečejo, da Islam ni  prinesel nikakršnega dobra človeštvu, razen zla ter da se je širil z mečem.

Če pogledamo skozi zgodovino, želeč spoznati kaj vse je Islam prinesel današnjemu človeku, bomo presenečeni nad spoznanjem, da je Islam vplival na to, da imamo danes ulično razsvetljavo, telefone, avtomobile itd. Zasluga Islama k razvoju človeštva je ogromna. V tem članku bomo omenili najpomembnejše doprinose oz. prispevke Islama, tako na področju vere, kakor na področju znanosti in kulture.

Vemo, da so prve besede iz Kur’ana objavljene Allahovem Poslancu (Naj je Božji mir in blagoslov z njim) sporočale, da naj se uči v imenu Allaha, tako da se celoten Islam bazira na učenju, proučevanju, razmišljanju ter delu.

Iz teh citatov vidimo kako pomembna je znanost v Islamu. Vendar kljub temu, so še zmeraj prisotni mnogo tisti, ki trdijo, da je Islam nazadnjaški in da se ne more vključiti v moderni svet. Taki so vsekakor v veliki zablodi, saj ne vedo oz. se delajo, da ne vedo, kolikšen je doprinos Islama v razvoju znanosti. Vemo, da so na račun islamskih učenjakov mnogi Zahodnjaki postali znani fiziki, matematiki, kemiki itd., medtem, ko se islamski učenjaki skoraj ne omenjajo. Poglejmo nekatere prispevke Islama v znanostih; kot so zgodovina, geografija, astronomija, botanika, medicina, kemija, matematika ipd.

ZGODOVINA

Doprinos muslimanov k proučevanju zgodovine je velik, zlasti v potrjevanju avtentičnosti dokumentov. Islam nima potrebe za legendami in predpostavkami v svoji osebni zgodovini. Biografski leksikoni so ena od karakteristik zgodovinske literature pri muslimanih. Malo kateri narod je tako marljivo, skrbno in na znanstvenih osnovah objektivno zapisoval zgodovino in zgodovinske dogodke.

Ali ste vedeli, da je najstarejša univerza na svetu egiptovska univerza Al-Azhar, nato pa univerza Qawarijjin v mestu Fez v Maroku.

GEOGRAFIJA

V geografiji in topografiji so k izdelavi geografskih zemljevidov, muslimani dali neizmeren doprinos tej znanstveni veji. Najstarejši muslimanski geografski zemljevidi so predstavljali Zemljo v okrogli obliki. Spomnimo se spomnimo kako je Cerkev dolga stoletja zagovarjala stališče, da je Zemlja ravna plošča in da se Sonce vrti okoli nje. Kdor je govoril drugače so ga imeli za odpadnika od krščanstva. Ibn Madžid, ki ji  bil vodja na ladji Vaska da Game do Indije, je že tedaj omenjal kompas, kot znano stvar. Besede “admiral”, “arsenal”, “tarifa”... izvirajo iz arabščine, ki jasno pričajo o vplivu muslimanov na moderno zahodno civilizacijo.

ASTRONOMIJA

Astronomija je znanost, kateri so muslimani dali še posebno velik doprinos. Danes imajo mnoge zvezde v evropskih jezikih arabska imena. Reformo koledarja  je izvršil drugi kalif Omer ibn Hatab (naj je Allah zadovoljen z njim), ki presega  po svoji dovršenosti  reformo gregorijanskega koledarja. V času kalifa Me’muna, je bil izmerjen obseg Zemlje s presenetljivo stopnjo natančnosti. Pisana so dela o plimi in oseki, o vzhodu in zahodu Sonca, o polmraku, še posebej pa o gibanju Sonca in Lune. Allah subhanehu (Slavljen naj je On) je rekel resnico: »In vse v vesolju plove.« (Jasin, 40).

Do odkritja, da se vse v vesolju giblje je prišlo šele konec 17. stoletja. Nihče od zahodnih znanstvenikov ni želel priznati, da se to znanstveno odkritje nahaja v Kur’anu ter da zanj muslimani vedo že od nekdaj. Če preletimo po zgodovini najdemo, da je cerkev na grmadi sežigala znanstvenike, zaradi tega kar so govorili: ”Zemlja se giblje!” ali “Zemlja je okrogla!”

Torej, veliko število odkritij na področju naravoslovnih znanosti je zahod pripisal svojim znanstvenikom.

BOTANIKA

Poglejmo na področju botanike, kakšen je doprinos muslimanov. Botanika je bila pri muslimanih še posebej raziskana. Razen imen nekaterih rastlin, ki niso rasle v tistem času muslimanskega sveta, ni bilo nobenega naziva tujega porekla. Botaniška enciklopedija od Dinaverija (umrl leta 899.), v šestih velikih knjigah, je napisana prej kot je v arabščino prevedeno prvo grško delo o botaniki. Dinaveri ni opisal samo izgled rastlin, ampak jih je tudi klasificiral, ter opisoval njihove hranljive kvalitete, farmakološke i druge lastnosti.

MEDICINA

Muslimani doprinesli k velikemu napredku v: anatomiji, farmaciji, organizaciji bolnic, šolanju medicinskih kadrov itd. Medicinska dela islamskih doktorjev so ostala temelj celotne medicine, vključno z zahodno.

Rekel je Vzvišeni Allah: »Iz drobovja njihovih prihaja pijača različnih barv, ki je zdravilo za ljudi. To je zares dokaz za ljudi, ki razmišljajo.« (Približen prevod iz sure An-Nahl, 69)

Če želite, da ohranite košček mesa, dajte ga v med in se ne bo pokvaril, zato ker med ima lastnost uničevanja bakterij, ob enem pa je tako preprečen dostop kisika od mesa. V njem je zdravilo za ljudi, že od nekdaj pa se uporablja za zdravstvene namene.

Rekel je Allahov Poslanec (Naj je Božji mir in blagoslov z njim): “Če se ne bi bal oteževanja mojim slednikom, bi jim zapovedal, da ob vsaki molitvi operejo zobe (z misvakom).” Misvak ima več lastnosti čiščenja in dezinfekcije, kot jih imajo današnje paste za zobe.

Kur’an spodbuja ljudi k razmišljanju o stvarjenju vesolja in hkrati poučuje ljudi, da sta nebo in Zemlja podrejeni človeku. Muslimani so se že zgodaj začeli ukvarjati z resnim raziskovanjem na področju kemije in fizike. Karakteristika njihovega dela je eksperiment. S svojim študijem in opazovanjem so prišli do številnih kemičnih odkritij.

MATEMATIKA

Matematična znanost ima neizbrisne sledi arabsko-islamskega doprinosa. Beseda “algebra“, je dobila naziv po muslimanskem matematiku, ki se imenuje Muhammed ibn Musa Al-Khawarizmi. “Nula“, “cifra“, “šifra“, “ta’rifa“, “x” itd. so arabskega izvora.

Našteli bomo še nekatere stvari, ki so jih  muslimani prinesli zahodu. S posredovanjem muslimanov se je zahod spoznal s stvarmi kot so: sladkor, pomaranča, limona, breskev, bombaž, kava, milo, parfum, smodnik, destilacija, papir, kompas idr.

Na koncu je treba povedati, da je to samo nekaj od številnih primerov, ki govorijo o zaslugi muslimanov v razvoju in napredku človeške civilizacije. Križarsko-barbarska uničevanja so udarila dva glavna islamska intelektualna centra: Bagdad na vzhodu in Kordobo ter Granado na zahodu. Veliko knjižnic s sto tisočimi knjigami in rokopisi, skupaj z mesti so zažgane. Pokoli niso prizanesli niti znanstvenikom. Tisto, kar je nastajalo več stoletij, so tako imenovani Barbari uničili za nekaj dni. Ta primer nam odraža realnost vzhoda in zahoda. In to še ni vse. Danes je zahod ponosen na to, kar so prispevali k razvoju civilizacije. Po njihovem mnenju, vse zasluge pripadajo samo njihovim znanstvenikom, muslimane pa niti ne omenjajo. Koliko so zares prispevali govori dejstvo, da je evropski znani filozof Engels izjavil, da je zažiganje knjižnic v Bagdadu in Kordobi vrnilo človeško civilizacijo za tisoč let nazaj. Na koncu s pravico lahko povzamemo, da predstavniki islamske znanosti niso zaostajali za nobenim od velikih imen v zgodovini znanosti, čeprav se to danes poskuša in v dobri meri uspeva prikriti. Lahko rečemo, da je vzhod prednjačil pred zahodom, tako na področju znanosti kot na področju kulture.

Nato še omenimo, da širjenje Islama ni bilo nikjer s pomočjo meča in ognja. Muslimani, ko so osvajali kakšno mesto, bi lokalnemu prebivalstvu nudili več opcij, kot je bilo osvajanje Jeruzalema v času Omera in v času Salahuddina (Saladina). Vedno so jim ponudili: ali naj sprejmejo Islam, ali pa naj ostanejo v svoji tedanji veri, vendar bodo obvezni plačevati džizijo (vrsto davka), ali pa naj se izselijo in s seboj vzamejo vse svoje premoženje. Zgodovina nam je za te stvari najboljša priča, ker muslimani dobro vedo, da je Allah rekel: »Ni prisile v veri.«