Prispeval Administrator

Faraon in njegovi ožji sodelavci so bili tako zelo oddani svoji veri mnogoboštva, da niti sporočilo poslanca Musaa (Naj je mir z njim), ki je bilo podprto z modrostjo in spektakularnimi čudeži, ni odvrnilo njihova srca od njihovega zablojenega verovanja.
Poleg tega so govorili: »In govorili so: `Kakršenkoli dokaz nam predstaviš, da bi nas z njim uročil, ti ne bomo verjeli!´« (Al-A'raf, 132)
Zaradi njihovega posmehovanja, laži in neverovanja, jim je Allah (Vzvišen naj je On) poslal probleme, ki so v enem odstavku opisani kot "jasna znamenja", da bi jih kaznoval, ker so bili ošabni. Prvi od teh problemov je bila suša. Rezultat suše je bila slaba letina. V enem odstavku v Kur'anu se pravi: »In Mi smo kaznovali faraonovo ljudstvo s sušo in pomanjkanjem, da bi se spametovalo.« (Al-A'raf, 130)
Egipčansko kmetijstvo je bilo odvisno od reke Nil in spremembe naravnih pogojev so jim škodile. Vendar, faraon in njegovi ožji sodelavci so zelo trpeli, zaradi svojega ponosa in zavrnitve Allahovega Poslanca. In sedaj namesto da bi se "spametovali", so oni na vse te dogodke gledali kot na nesrečo, katero naj bi povzročil poslanec Musa (Naj je mir z njim) in Izraelsko ljudstvo. Potem jim je Allah poslal vrsto težav. O kateri Kur'an pravi: »Zato smo poslali nadnje poplave in kobilice, uši in žabe ter kri, sama očitna znamenja. A bili so polni napuha, bili so grešen narod.« (Al-A'raf, 133)

Podrobnosti o katastrofi, ki je prizadela Egipčanski narod, ki jih najdemo na papirusu so isti, kot tisti opisani v Kur'anu. Kur'an govori o teh katastrofah.
V zgodnjem 19. stoletju je bil v Egiptu najden papirus, ki izvira iz srednjega kraljestva. Papirus je bil prenesen v Leiden, muzej na Nizozemskem in prevedel ga je A.H. Gardiner leta 1909. Celotno besedilu papirusa iz Leidena je objavljeno v knjigi, "Opozorilo Egipčanom" in v njem so opisane najpomembnejše spremembe, ki so se zgodile v Egiptu: lakota, suša, pobeg sužnjev iz Egipta z njihovo lastnino in smrt v celotni državi. Avtor papirusa je Egipčan, ki se imenuje Ipuwer. Iz konteksta se lahko sklepa, da je bil on osebno priča nesreč, ki so prizadele Egipt. Ta papirus je najznačilnejši rokopis, ki opisuje nesreče, smrti egiptovske družbe ter uničenje faraona.
To so deli iz Ipuwerovega papirusa, ki se nanašajo na nesreče opisane v Kur'anu:
1. Okužba vlada na zemlji. Kri je povsod.
2. Reka je krvava.
3. Resnično izginilo je, kar je še včeraj obstajalo. Zemlja je prepuščena nesreči kot presekan lan.
4. Spodnji Egipt joče... Cela palača je ostala brez dohodka. Njej pripadajo pšenica in ječmen, gosi in ribe.
5. Resnično ni nikjer zrnja.
6. Po celotni zemlji vlada pretres in strašen hrup… devet dni ni bilo izhoda iz palače in nihče ni mogel videti lice svojega prijatelja… mesta so bila uničena zaradi močnih tokov… Zgornji Egipt je pretrpel sušo ... kri je povsod ... bolezni po vsej državi ... danes nihče zares nihče več ne jadra severno do Byblosa ... ni zlata ...
7. Ljudje hrepenijo po vodi
8. To je naša voda! To je naša sreča! Kaj lahko storimo, da izrazimo spoštovanje? Vse je propadlo!
9. Mesta so uničena. Zgornji Egipt se je posušil.
10. Prebivališča so obrnjena v minuti.
Veriga katastrof, ki so prizadele Egipt, opisane v tem dokumentu, so v popolnem skladu s Kur'anskim razodetjem. Ta papirus, ki opisuje nesrečo, ki je prizadela Egipt v času faraona še enkrat dokazuje, da je Kur'an Božja objava.