V predislamski dobi so Hadidžo imenovali “Čista”. Bila je dvakrat poročena. Oba njuna moža sta bila ugledna Arabca. Prvič je bila poročena s Hindom, Nebašovim sinom, s katerim je imela dva sinova. Potem se je poročila s Atikom el-Mahzumijem, kateremu je rodila hčerko Hind. Po njej je bila znana kot Ummu Hind (Hindina mati).
Hadidžin oče, Huvejlid sin Eseda, je imel visok položaj v svojem rodu, kot tudi njegova hči, ki se je obogatila s trgovino v Siriji, kjer je pošiljala ljudi v svojem imenu.
Muhammed, sin Abdullaha, (naj je Božji mir z njim) je takrat napolnil 25 let in bil je znan kot »Zaupljivi«. Ko je Hadidža slišala zanj, je poslala Ebu Taliba (Muhammedovega strica), da mu ponudi delo.
»O, sin mojega brata, jaz sem človek brez imetja in težki so časi za nas. Pripravlja se karavana za Sirijo. Hadidža si je zaželela, da ti trguješ z njenim imetjem zaradi svoje iskrenosti, zaupljivosti, o kateri je slišala. Če bi hotel iti, ti bo dala delovno mesto nad drugimi, čeprav mi ni prijetno, da greš v Sirijo. Bojim se zate zaradi Judov.«
Hadidža je Muhammedu (naj je Božji mir z njim) ponudila dvojno plačo od tiste, katero je običajno dajala trgovcem. Muhammed (naj je Božji mir z njim) je sprejel ponudbo, ter se odpeljal s karavano v mesto Busr v Siriji. Tam, v busarski čaršiji, se je usedel v senco drevesa poleg pobožnega Nestorja, ki je kasneje vprašal Hadidžino slugo, Mejsera, ki je spremljal Muhammeda: »Kdo je ta človek, ki se je usedel v senco tega drevesa?«
»Človek iz Kurejša, iz družine, ki skrbi za Sveti Hram«, odgovori Mejsera. »Ne usede se nobeden pod to drevo, razen Poslanca,« odvrne Nestor.
Muhammed je prodal svojo robo in kupil drugo, katero je prodal v Meki za dvakratni zaslužek. Ko so se vračali v Meko, je Mejser opazil dva angela, ki sta Muhammedu delala senco, ko so jahali v popoldanski vročini.
Mejser je vse to povedal Hadidži in tudi dogodek z Nestorjem, a ona se je spomnila na nekaj, kar se je zgodilo v mesecu Redžebu, na dan Mekanskih žena, ko je nekdo rekel:
»O, ženske Meke, pojavil se bo v vašem mestu poslanec po imenu Ahmed, katerega bo Allah poslal z Objavo, in katera koli mu je lahko soproga, naj mu bo.«
Muhammed je na začetku pasel ovce (kasneje kamele) skupaj z ortakom in bil je v poslovnem odnosu s Hadidžino sestro. Ko bi se moral dogovarjati z njo, poslal bi svojega ortaka. Enkrat ga je Hadidžina sestra vprašala: »Zakaj Muhammed ne pride s teboj?« On odgovori: »Govoril sem mu, da gre z menoj, ampak mi je rekel, da ga je sram.«
»Nisem videla bolj sramežljivega in krepostnega človeka,« - reče Hadidžina sestra.
Hadidža je začutila vznemirjenost v srcu, ko bi nekdo omenil Muhammeda (naj je Božji mir z njim), pa je poslala svojo dobro prijateljico Nefiso, da se pozanima o njegovem poročnem stanju. Izvedela je, da je edina ovira, zaradi katere se ne oženi, pomanjkanje imetja in je zato rekla Muhammedu (naj je Božji mir z njim): »Če bi ti bila ponujena lepota, imetje, ugled in primerno poreklo, bi sprejel? Sporoča ti Hadidža, hči Huvejlidova, da si ji pri srcu zaradi tvojega ugleda v svetu, poštenja, lepe narave in iskrenosti.«
V tem času je bila Hadidža najuglednejša in najbogatejša kurejšijska ženska si jo je vsak želel za ženo. Muhammed (naj je Božji mir z njim) je omenil te besede stricu Hamzi in Ebu Talibu in se z njima napotil k Hadidžinem bratrancu Amru, da jo zaprosi. Ta je pristal na to in tako je Hadidža postala prva Muhammedova soproga v svojem 40. letu starosti in mu rodila sina Kasima, po katerem je bila znana kot Ummu Kasim (Kasimova mati).
Po njem je rodila še 4 hčerke: Rukajjo, Zejneb, Ummu Kulsum in Fatimo. Po tem je Kasim umrl.
Muhammed je začel sanjati resnične sanje in rad je imel samoto. Enkrat je sanjal, kako mu so mu vzeli srce iz telesa, ga očistili in ga vrnili nazaj na svoje mesto.
Hadidža ga je pomirila. Rekla mu je, da so te sanje sigurno dober znak.
Ko je napolnil 40 let, je prebil cel mesec Ramadan v molitvi (pobožnosti) na planini Hira. Enkrat se mu je prikazal angel, ki je prihajal iz neba, ter mu rekel:
»Beri!«
Muhammed je odgovoril, da ne zna brati, na kar ga je angel nekajkrat močno objel, dokler ni Muhammed ponovil za njim:
»Beri v imenu Gospodarja, ki ustvarja. Ustvari človeka iz zarodka. Beri, tvoj Gospodar je Najplemenitejši. Ki poučuje človeka pisati. Poučuje človeka o tistem, kar ne ve.«
Potem, ko je Muhammed končal z recitiranjem, je angel odšel. Muhammed (naj je Božji mir z njim) pa je zapustil jamo in se odpravil k domu. Ko je bil na polovici poti, je zaslišal glas, ki prihaja iz neba:
»Muhammed, ti si Allahov poslanec, jaz pa sem Džibril!«
Se nadaljuje…