Islam

Džini in satani

Prispeval Administrator Petek, 24 Julij 2009 02:01

Verovanje v meleke (angele) je eden od temeljev na katerem sloni verovanje vsakega muslimana, brez katerega on izhaja iz vere. Meleki so duhovna nevidna bitja, ki so pokorna Allahu in izvršijo vse tisto kar jim Allah ukaže. Ustvarjeni so iz nura (svetlobe).

Poleg melekov obstajajo še druga bitja. To so džini. Oni so prav tako duhovna bitja, ki niso narejeni iz nura, vendar iz ognja, ki ne peče. Oni se ne pokoravajo vsemu, kar jim Allah ukaže. Med njimi so dobri in zli. Nekateri so pokorni Allahu, drugi so pa nepokorni, podobno kot ljudje. Zato bi vsak človek moral vedeti, da ima sovražnika že od malega, od tistega dne, ko prvič pride iz maternice na beli dan. Ta sovražnik je tisti, zaradi katerega sta Adem in Hava (Adam in Eva) morala zapustiti Džennet (Raj). Ko jima je Allah rekel da zapustita Džennet naslavlja Ademu, Havi in satanu z besedami: »Ukazali smo: `Izstopite! Drug drugemu boste sovražniki! Na Zemlji boste prebivali le določen čas!´« (Al-Beqara, 36)

Od človekovega rojstva pa vse dokler zadnjič ne zatisne svojih oči, ga satan ne zapusti. Nenehno ga skuša zavesti s prave poti, ki vodi v Džennet, na pot, ki vodi v ogenj. Allah človeka ne prepušča satanu kar tako, temveč ga opominja in opozarja in pravi: »O, sinovi Ademovi! Mar vam nisem ukazal: `Ne obožujte satana, on je vaš odkriti sovražnik, temveč Mene obožujte. To je prava pot.´« (Ja-Sin, 60-61) To opozorilo je zaradi: »On je mnoge med vami zapeljal v zablodo. Ali niste imeli pameti?!« (Ja-Sin, 62) Mesto tistim, ki ga sledijo, bo Allah pokazal na Sodnem dnevu, ko se bo reklo: »To je Džehennem (pekel), s katerim so vam grozili! Cvrite se zdaj v njem, ker niste verovali!« (Ja-Sin, 63-64) 

Kadar se omeni termin šejtani (satani), se s tem misli na tiste džine ali ljudi, ki niso pokorni Allahu in ki hkrati druge navajajo na nepokornost Allahu. To je Allah (Slavljen naj je On) omenil u Kur'anu z besedami: »Tako smo vsakemu glasniku vere določili sovražnike, satane v podobi ljudi in džinov.« (Al-An`am, 112)

Kot tretjo kategorijo satana omenja Allahov Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim), da je to črni pes. Človeku najnevarnejša vrsta satana so satani v obliki džinov. Njihovo delovanje in vpliv se največkrat kaže v: dvomih, strasti in jezi.

Dvom

Ko želi satan podkopati človeka v njegovem verovanju mu vsadi bubo dvoma v srce. Navaja se primer, ko so satani v človeški obliki prišli k moškemu, ki je bil pobožen vendar neuk in so začeli govoroti z njim. V pogovoru so ga vprašali, če verjame da je Allah Stvarnik vsega, pa je on odgovoril, da verjame. Nakar so ga vprašali isto in on je zopet potrdil. Tako so ga spraševali, vse dokler niso prišli do tistega kar so želeli. Vprašali so ga: »Če je Allah Stvarnik vsega, kdo je potem ustvaril Allaha?« Moški se je na vprašanje razjezil in jih spodil, vendar so v njegovo srce vsadili dvom ne vedoč odgovora.

Spodbujeni z uspehom so prišli do drugega pobožnjaka, a tokrat je bil učen. Pogovor je tekel kot s prvim vse dokler niso postavili vprašanja: »No,če je Allah Stvarnik vsega, kdo je potem ustvaril Allaha?« Tudi ta moški se je razjezil vendar jim je odgovoril: "Neumneži, če bi Allaha kdo ustvaril potem ne bi bil on Stvarnik, ampak stvarjenje!"

Strast

Navaja se prav tako zgodba, ki zopet govori o pobožnjaku. Nekoč davno je živel pobožnjak, ki je ves svoj čas porabil v oboževanju Allaha. V tem istem mestu so živeli trije bratje, ki so eno imeli sestro. Vsi trije so želeli iti v džihad, vendar jo niso mogli pustiti samo. Spomnili so se, da bi bilo najbolje pustiti jo pri tem pobožnjaku. Ko so mu predložili, da jo pustijo pri njemu je ostro zavrnil. Medtem je ob njihovi vztrajnosti privolil, a le pod pogojem, da ji naredijo sobico zraven njegove hiše s svojim vhodom. Privolili so in naredili kot je on hotel, kasneje pa so se napotili v džihad. Nekaj časa je pobožnjak prinašal hrano pred vrata njene sobe, kjer bi jo tudi pustil, na kar bi se vrnil v hišo in jo iz hiše poklical, da vzame hrano, tako da jo ni nikakor videl. Vendar mu pristopi satan in pove, da ne bi smel tako delati, ker se mu bodo drugi smejali. Zatem pobožnjak prične puščati hrano izza vrat, tako da je pustil hrano in takoj odšel. Satan tudi s tem ni bil zadovoljen in mu začne govoriti, kako je ona osamljena in naj s praga svojih vrat spregovori z njo, da ublaži njeno osamljenost. Ko ga je tudi v tem poslušal, mu pristopi in govori kako grdo je, da se tako pogovarja, saj se mu bodo ljudje smejali, potem začne prihajati in ostajati veliko časa pri njej. Posledica tega je, da je ženska postala noseča in rodila je otroka.

Takrat je začel dvomiti, pa mu zopet pristopi satan in ga nagovori, da ubije otroka. Če se vrnejo bratje in jo zagledajo z otrokom jo bodo verjetno vprašali od kod ji ta otrok. Ona bo povedala, njega pa bodo nato ubili. Tako kot ga je satan nagovoril, je pobožnjak tudi storil, ubil je otroka in ga zakopal. Čez čas mu je satan ponovno pristopil in rekel: “Neumnež, kaj misliš, da bo mati zdržala, da ne pove za svojega otroka - ubij še njo.” Ne dolgo zatem so se bratje vrnili in prišli po sestro. On se jim je zlagal, da je umrla in jih je odpeljal na pokopališče ter jim pokazal njen grob. Verjeli so mu in se vrnili domov, žalostni ob izgubi sestre. Naslednji dan, ko so se prebudili so začeli govoriti o svojih sanjah, katere so sanjali. Namreč satan jim je to noč prišel v sanje in vsakemu posebej povedal kaj se je zgodilo. Ko so videli, da so sanjali vsi iste sanje in isto mesto kjer je otrok pokopan, je najmlajši spodbujal druga dva brata, da to preverijo. Ko so se prepričali, da je to res, so odšli sodniku povedati kaj se je zgodilo. Sodnik je dosodil smrtno kazen pobožnjaku, pa mu je tudi takrat pristopil satan na dan usmrtitve in mu obljubil, da mu bo pomagal, če bo postal nevernik. Pobožnjak se mu je tudi takrat pokoril in tako je postal nevernik, ne vedoč da mu on obljublja, kot je rekel Vzvišeni Allah: »Obljublja jim in jih mami z lažnimi upi, a vse satanove obljube so le prevara.« (An-Nisa, 120) In on je umrl kot nevernik, ker je sledil satana, a njegovo bivališče bo pekel, kot je rekel Allah (Vzvišen naj je On):  »Njihovo bivališče bo Džehennem (pekel) in ne bodo našli rešitve iz njega!« (An-Nisa, 121)

Jeza

Jezo vsi poznamo in vsak posameznik ve, kolikokrat nam je bilo žal za tisto kar smo storili v jezi. Da bi zaprli vrata satanu, je najboljši izhod znanje, saj ne pravijo zaman: »Satan se bolj boji enega učenega dokler spi, kot tisoč neukih medtem ko so budni.«

Prenaša se od Allahovega Poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim) mnogi zikri in dove (molitve za izgovarjanje) s katerimi se ščiti od satana. Od tega so dove: za tistega, ki podvomi v imanu (verovanju), ko človeku oslabi verovanje, ali pa ga želi učvrstiti, ko je človek jezen.

Ko nekdo podvomi v verovanju je potrebno reči: »E'uzu billah« - »Zatekam se Allahu«. Prav tako se prenaša, da  je dobro če izrečemo: 'Amentu billahi ve rasulihi – »Verujem v Allaha in Poslanca«. Prenaša se tudi da je dobro recitirati naslednji ajet: »Huwe-l-ewwelu we-l-ahiru, wez-zahiru, we-l-batinu, we huwe bi kulli šej'in 'alim« -  »On je Prvi in Zadnji, Vidni in Nevidni, On je vseveden!« (Al-Hadid, 3)

Pri slabljenju verovanja je potrebno izreči naslednjo molitev: »Allahumme, ja mukallibe-l-kulubi sebbit kalbi 'ala dinik« - »O Ti, ki obraćaš (upravljaš) srca, učvrsti moje srce v Tvoji veri«.

Obstajajo tudi napotki, ko se človek razjezi, v hadisih Allahovega Poslanca (naj je Božji mir in blagoslov z njim), kjer se svetuje, da naj se tisti, ki stoji - usede, če je jezen dokler sedi, naj se uleže; navaja se tudi, da je v takih trenutkih priporočeno vzeti abdest (versko pranje) in izreči: E'uzu billahi mineš-šejtanir-radžim – »Zatekam se Allahu od prekletega satana«.

Na koncu lahko zaključimo da, če se želi človek ubraniti od satana, mu mora zapreti vsa vrata, saj mu on sigurno ne želi nič dobrega, posvetiti se bogoslužju in čim več časa porabiti v koristnih stvareh, kot je iskanje znanja, poučevanje drugih, izogibati se slabi družbi, izogibati se krajev, kjer se prebuja strast, kot so gostilne, diskoteke, casinoji in podobni kraji.

Prav tako se je potrebno oddaljiti od stvari, ki izzivajo jezo, prebujajo strasti in sejejo dvom v človeško srce. Ko to dosežemo, šele takrat se bomo deloma osvobodili satanovih krempljev in, če bo Bog dal, bomo šli v Džennet (raj), »To lahko dosežejo le potrpežljivi; to lahko dosežejo le zelo srečni.« (Fussilet, 35) Moramo pa vedeti, da je življenje maraton, zato je vztrajnost eno najpomebnejših orodij za vsakega vernika. A vedite, da satan nikoli ne obupa.