Prispeval Administrator Sobota, 04 Julij 2009 01:36
Vsa zahvala pripada izključno Allahu, Tvorcu in Gospodarju vseh svetov. Naj je Božji mir in blagoslov Allahovega Poslanca, njegovo častno družino, ashabe in vse tiste, ki mu sledijo do Sodnjega Dne, zatem:BITJEM JE POTREBEN ALLAH
Človek vedno išče tisto, kar mu je koristno in tisto, kar ga bo zaščitilo od tistega kar mu škoduje. Vendar da bi uspel pri tem, mora vedeti kaj mu škoduje. Zatem, mora vedeti h komu naj se obrne ko kaj potrebuje, komu da verjame in koga naj ima rad, da bi lahko prišel do tistega kar je zanj koristno ter da bi bil prepričan v svojo izbiro. Prav tako mora znati pravilno pristopiti k tej stvari, da bi dosegel svoj cilj. Ta zadnji pogoj vsebuje:
Zagotovo človek ne more dobiti boljšega napotka od Tistega, ki je vse naredil v najlepši skladnosti, Tisti ki je popoln v vseh Svojih lastnostih. Od Tistega Ki je Večni in Živi. Nihče ne more biti boljši (dati boljše napotke) od Tistega, ki nima potrebe po ničemer, Kateri je bogat, Tisti ki daje, Tisti, ki ima oblast nad človeško dušo. V primerjavi z Njim je človek reven. On je Allah, Resničen in Edini Bog. Samo sebi lahko človek škoduje, če išče pomoč od nekoga drugega namesto od Allaha. Allah je Tisti ki lahko prepreči škodo pri človeku, ker se ta škoda ne zgodi (pojavi) razen po Njegovi volji in moči:
Allah (Slavljen naj je On) je poslal Svoje Knjige in Svoje poslance z napotki, da bi ljudje:
1. spoznali svojega Gospodarja na način na katerega je On razložil (po tistem kar je On sam o Sebi rekel)
2. iščejo pomoč samo od Njega dokler živi življenje v skladu z Njegovim Zakonom.
Poznavanje Allahovih imen in atributov osvobaja človeka od oboževanja katerega koli bitja, zato ker so vsa bitja slaba in ker so ona sama po sebi v potrebi za Tvorcem Allahom.
Znanje o Allahu vodi človeka do spoznanja, da je ustvarjen, da živi po Allahovem zakonu, objavljenem zadnjemu poslancu Muhammedu (naj je Božji mir in blagoslov z njim). Ta Objava vsebuje popoln način življenja. Vse kar je koristno ali škodljivo je navedeno. Tako da človek lahko svoje življenje temelji in usmerja po Objavi. Če človek naredi napako in ve da je Allah Tisti Ki oprošča, potem bo obrnil svoje lice k Njemu in prosil za oduščanje:
»Vedi, da razen Allaha ni drugega boga! Prosi odpuščanja za svoje grehe.« (Muhammed, 19)
Napačno je misliti ali verjeti, da je Allah ustvaril druge bogove poleg Njega, da bi človek od njih iskal pomoč, da bi jih imel rad ali se jih bal itd. On je isti Bog vseh narodov. On ne ukazuje ljudem, da zvezde, Sonce, ogenj, Mojzesa, Jezusa in druge obožujejo poleg Njega. On Vzvišeni si ne nasprotuje Sam Sebi. On je obznanil samo eno pot, objavil je samo eno religijo, ki poziva človeka, da se pokori samo Njegovi volji. Opozoril je človeka (celo Muhammeda naj je Božji mir in blagoslov z njim), če bo Njemu pridruževal druge, bodo vsa njegova dejanja propadla in bo med poraženci:
»Tebi in tvojim prednikom je razodeto: »Če boš imel druge za Allahu enake, bodo tvoja dela zagotovo izničena, sam pa boš pogubljen!« Raje se klanjaj samo Allahu in bodi hvaležen!« (Az-Zumer, 65-66)
Treba je vedeti,da je Muhammed (naj je Božji mir in blagoslov z njim) človek – glasnik vere, ki je najbolje poznal Allaha, imel običaj povedati:
»Allah moj, umikam se pod Tvoje zadovoljstvo - pred Tvojo jezo, pod Tvoje oduščanje – pred Tvojo kaznijo, od Tebe iščem zaščito – pred Teboj. Ne morem iskazati Tebi hvaležnosti. Ti si tak, kakor si se o sebi rekel (si se opisal).« (zabeležili Muslim, Ebu Davud, Tirmizi in Ibn Madže)
»Allah, Tebi sem predal svojo dušo in sporočil o svojem stanju in usmeril lice svoje in prepustil svoj hrbet, zaradi želje in straha, ker ni drugega zatočišča niti odrešitve pred Teboj razen pri Tebi. Verujemo v Tvojo Knjigo, katero si spustil in v Tvojega glasnika vere, katerega si poslal.« (zabeležila Buhari in Muslim)
V Kur’anu najdemo da:
»Nihče ne more izničiti milosti, ki jo Allah nakloni ljudem. In nihče ne more dati tega, kar je On odrekel. On je mogočen in moder!« (Fatir, 2)
Najdemo tudi da:
»Če ti Allah pošlje stisko, je nihče razen njega ne more odvrniti. Če pa ti želi dobro, ne more nihče izničiti Njegovega blagoslova. Z njim nagrajuje, kogar sam hoče izmed svojih služabnikov. On odpušča in je milosten!« (Junus, 107)
Moramo biti motivirani, da samo Njemu zahvaljujemo, tako v času blagostanja kot v času tegob. Plemeniti Kur’an nam pove:
»Če vam Allah pomaga, vas ne more nihče premagati. Če pa vam odreče oporo, kdo vam namesto njega lahko pomaga?! Verniki naj zaupajo le Allahu!« (Ali Imran, 160)
Kur’an vodi človeka k osvobajanju od vseh lažnih privrženosti in zasvojenosti. Kur’an prinaša srcu mir. Pomaga verniku proti licemerstvu in vseh oblikah nepoštenja. Na primer, zamislite si vernika, ki se sooča s problemom na delovnem mestu. Priča je grehu in nezakonitih dejanj. Medtem, on se ne boji, da ovrže tisto kar je narobe. On ve, da je to edini način, da bo materialno preskrbljen. On morda niti ni zmožen popraviti to kar je napačno, vedar ve, da je Allah Ta Ki preskrbuje. Allah mu bo dal nekaj boljšega. Allah, Slavljen in Vzvišen pravi:
»On bo našel rešitev za vsakogar, ki se Ga boji. Oskrbel ga bo iz nepričakovane smeri.« (At-Talak, 2-3)
Zgoraj navedeni tekst napeljuje človeka, naj se zanaša (oslanja) samo na Allaha (Slavljen naj je On), samo od Njega iskajoč pomoč. Prav tako zahteva od človeka da ima rad Allaha, da samo Njega obožuje, ker bo edino tako pridobil Njegovo zadovoljstvo in Njegovo pomoč. Ali ni resnica, da ljudje, ki so to življenje vzeli kot ‘končni cilj’ končajo z oboževanjem mnogih stvari v svojem življenju? Lahko jih vidimo kako se trudijo, da ‘imajo vse’. Bolečine, tegobe, neskončne skrbi, mučijo se za posojila pri bankah samo, da bi ‘šli korak s časom’. Vedno su v strahu za izgubo hipotek. Revščina jim je vedno pred očmi.
Allahov Poslanec (naj je Božji mir in blagoslov z njim) rekel:
»Rekel je Allah: 'O Adamov sin, izpolni svoj čas s čaščenjem Mene in Jaz bom tvoje srce izpolnil z bogastvom in odstranil siromaštvo od tebe. A če to ne storiš, zaposlil bom tvoje roke s tuzemskimi opravili in ne bom od tebe odstranil siromaštva.'« (zabeležil Tirmizi)
Namen našega bivanja na tem svetu je daleč od služenja dobrin tega sveta. Ne obstaja življenje, ki ima smisel in je boljši od načina, ki nam ga je predpisal naš Tvorec Allah.Vsako dejanje narejeno v skladu z Allahovim Zakonom je delo ‘ibadeta’. Človek je ta, ki je v potrebi, medtem ko Allahu ni potreben nihče:
O ljudje, vi ste reveži, vi potrebujete Allaha, a Allah je neodvisten in hvale dostojen. (Fatir, 15)
Dr. Salih Es-Salih