Islam

"Iman" - verovanje - uvod

Iman (verovanje) sestavljajo tri stvari:

- potrjevanje srcem
- govor z jezikom
- dela s telesom

Iz tega vidimo, da obstajajo trije osnovni temelji, na katerih temelji iman (verovanje), ti so:
- srce, ki zahteva prepričanje v Allahovo edinstvenost, strah pred Njim, iskanje pribežališča in  zanašanje izključno na Allaha;
- jezik, katerih funkcija je izgovarjanje dveh šehadetov: slavljenje Allaha, kesanje in pozivanje k Allahu;
- delo telesa: namaz (molitev), zekat (miloščina), post, džihad…S tem da dosegamo Allahove zapovedi v pogledu človeške vloge na Zemlji in da delamo v skladu z islamskim učenjem.

Dokazov za tako definicijo imana imamo v Kur'anu zelo veliko, in eden od njih je tudi tale Kur'anski ajet:

»Pravi verniki so le tisti, ki verujejo v Allaha in njegovega poslanca, ki ne dvomijo več in se bojujejo na Allahovi poti, ne oziraje se na imetje ali življenje. Zares so iskreni!« (Hudžurat; 15)

Jasno je, da je iman prepričanje in verovanje, ki v sebi nima nobenih nečistoč ali kateregakoli suma, in delovanje izraženo v okviru boja s premoženjem ter življenjem na Allahovi poti. Samo prepričanje ni dovolj, da bi bil iman sprejet. Potrditev imana, ki je v srcu, mora biti izražena z zunanjimi deli. Če nekdo reče: »Jaz s srcem verujem« in hkrati opravlja dejanja, ki te izvedejo iz vere, je kontradiktornost ta, ki uničuje obstoj imana v srcu. Iman, ki je v srcu, se reflektira na dejanja.

Priče smo da danes lahko vidimo veliko tistih, ki za sebe pravijo da so muslimani in to z jezikom očitajo, ampak takšni isti niti ne opravljajo molitve, niti dajejo miloščino in mnoge druge stvari, tako da zaključujemo, da takšni niso potrdili tistega, kar nosijo v srcu in na jeziku.

Zato so islamski učenjaki všteli tudi delovanje oz dejanja v definicijo kot pogoj za obstajanje imana (verovanja). In isto je tako, ko se govori o potrjevanju imana z jezikom. Ni dovolj samo verovati, ampak mora naš organ govora to stalno potrjevati. Allahov Poslanec (Naj je mir z njim) pravi: »Kdor iskreno izgovori la ilahe illallah (šehadet), šel bo v Džennet.« [2]

Imam Ibnul Kajjim pravi: »In reci jim da je človekov iman sestavljen od govora, dejanja in potrditve s srcem.«

Lepo je definiral imam Ibnu Kajjim. To je, hvala Allahu, jasna definicija. Današnji »muslimani«, ki so zapustili molitev, takšni niso muslimani, ampak so takšni dolžni se pokesati in vztrajno opravljati molitev, ki je kot vemo temelj te vere!

AbdurRahman ibn Nasir Es-Sadi je dejal: »Iman je brez dvoma potrditev, popolno priznanje vsega, kar so Allah in Njegov Poslanec (Naj je mir z njim) določili, da verjamemo v njega in da se podrejamo z zunanjostjo in notranjostjo. To je potrdilo srca in njegovo prepričanje, ki vključuje tudi dejanja srca in dejanja telesa. To vključuje izvedbo celotne vere. Zato so iman in dobri predhodniki (selefu salih) govorili: 'Iman je govor srca in jezika, in delo srca in jezika, in delo telesnih organov. Iman je govor, delo in potrditev. Povečuje se s pokornostjo, zmanjšuje z nepokornostjo. On zajema prepričanja, vedenje in dejanja.'«

Imam al Adžuri je dejal: »Vedite,  naj se Allah usmili nam in vam, da to, kar potrjujejo islamski učenjaki je, da iman, ki je obvezen s celim bitjem, je verovanje s srcem, govor z jezikom in delovanje s telesom. Ni dovolj verovanje v srcu in govor z jezikom, vse dokler z njimi ne bo še telesno delo (praksa). Ko človek dopolni vse te tri stvari, postane vernik, ker so telesna dejanja potrditev verovanja v srcu in govor jezika, tako da tisti, ki svoje potrjevanje ne potrdi s svojim delom in deli telesa, kot so: taharet (čistoča), molitev, post, zekat (miloščina), džihad in podobno ter se zadovolji samo s spoznanjem in govorom, tak ni musliman in mu ne bo koristilo znanje in govor. Njegovo nedelovanje (potrditev v praksi) je negacija imana (verovanja). To je stališče muslimanov.

Zaključek: Kot vidimo je iman potrjevanje srcem, izgovarjanje jezikom in delovanje s telesom, na tak način človek gradi svoj iman (verovanje), potrebno je povedati, da ga lahko na tak način tudi zruši - s srcem, z jezikom ali dejanjem.