Islam

Potem, ko se je večina ashabov preselila v Medino, je mnogobožce zgrabila panika in strah, počutili so se ogrožene, zaradi selitve islama v Medino, ker so s to selitvijo muslimani dobili priliko, da se okrepijo in da se jim zoperstavijo , ali pa da jim zaprejo pot, po kateri gredo v Šam trgovat. Zato so se vsi mnogobožci sestali in razpravljali o tem, kaj naj storijo s Poslancem (Naj je mir z njim). Eden od njih je predlagal, da ga zaprejo , vendar so ostali to zavrnili s trditvijo, da se bo njegova misija razširila, in da bodo prišli njegovi ashabi ter ga osvobodili iz zapora. Zatem je Ebu Džehl predlagal, da ubijejo Allahovega Poslanca (Naj je mir z njim), ampak tako, da njegovo pleme ne bo moglo zahtevati maščevanja.

Ebu Džehl je predlagal, da se iz vsakega plemena izbere dva mladeniča in jim da sablje, in nato naj ti mladeniči v istem času napadejo na Poslanca (Naj je mir z njim) ter ga ubijejo. Tako bodo vsa plemena sodelovala v umoru Muhammeda (Naj je mir z njim), a njegovo pleme se ne bo moglo boriti proti vsem plemenom, in se bo tako zadovoljilo z odkupom. Muhammed (Naj je mir z njim) se je še pred tem dog ovoril s svojim prijateljem Ebu Bekrom (Naj je Allah zadovoljen z njim), da se preselita.

 

Ebu Bekr je za pot pripravil dve kameli in se dogovoril s Poslancem (Naj je mir z njim), da zvečer zapustijo Mekko. Kurejšije so se dogovorili, da se mladeniči iz vseh plemen zberejo, in ubijejo Poslanca (Naj je mir z njim), v njegovi hiši, po polnoči. To noč je Muhammed (Naj je mir z njim) šel v svojo hišo, da bi se naspal, vendar si je premislil in ni prenočil v hiši, ampak je rekel Alij u (Naj je Allah zadovoljen z njim), da se uleže na njegovo posteljo in se pokrije z njegovim zelenim pregrinjalom, da bi Kurejšije mislili da Muhammed (Naj je mir z njim) spi. Muhammed (Naj je mir z njim) je zapustil hišo in šel mimo mnogobožcev, vendar ga oni niso videli, ker jih je Allah (Vzvišen naj je On) v tem trenutku oslepil. Zatem šel v hišo Ebu Bekra (Naj je Allah zadovoljen z njim), ki ga je čakal.

 

Skupaj sta izstopila iz hiše pri zadnjih vratih ter zbežala v smer nekega hriba v bližini Mekke, in se skrila v jami imenovani »Sevr«. Ko so zjutraj Kurejšije izvedeli, da se jim je Muhammed (Naj je mir z nj im) izmuznil, so zasliševali Alija (Naj je Allah zadovoljen z njim), zatem so ga odpeljali h Kabi in ga tam zadržali, da bi jim povedal kje je Poslanec (Naj je mir z njim), ampak on tega ni storil. Kurejšije so nato razglasili nagrado stotih kamel tistemu, ki pripelje Poslanca (Naj je mir z njim) in njegovega prijatelja Ebu Bekra, živega ali mrtvega. Nagrade so bile privlačne in mnogi Kurejševci so se odpravili, da jih poiščejo. Ponoči je prihajal Ebu Bekrov sin, Abdullah, in prinašal hrano in novice o dogajanju med Kurejšijami. Po treh nočeh, je pred votlino prišel človek, s katerim se je Ebu Bekr (Naj je Allah zadovoljen z njim) dogovoril še v Me kki in je s seboj pripeljal dve kameli, namenjen i za Poslanca (Naj je mir z njim) in Ebu Bekra (Naj je Allah zadovoljen z njim), za njuno pot do Medine.

 

Pred votlino je prišla tudi Esma (Naj je Allah zadovoljen z njo), hčerka Ebu Bekra (Naj je Allah zadovoljen z njim) in s seboj je prinesla hrano in vodo, potrebno za pot, ampak pozabila je vzeti vrv, da bi z njo pritrdila in učvrstila hrano, ter posodo za vodo na kameli. Nato se je spomnila in prepognila svoj predpasnik, ter z njim zvezala hrano. Zato je Esma (Naj je Allah zadovoljen z njo) imenovana kot » Lastnica dveh predpasnikov.«

V Mekki je ostal Ali (Naj je Allah zadovoljen z njim), da bi prebivalcem Mekke vrnil emanete (dolžnosti), ki so jih Kurejšije puščale pri Poslancu (Naj je mir z njim), na varovanju, zaradi njegove iskrenosti in zaupljivosti. Zatem s ta se Poslanec (Naj je mir z njim) in Ebu -Bekr (Naj je Allah zadovoljen z njim), ter vodič napotili na daljšo in nepoznano pot, da bi se rešili pred Kurejši. Čez nekaj dni so prispeli na določeno mesto v Medino.