Islam

Zgodba o Šitu in Idrisu (naj je Božji mir z njima)

Prispeval Administrator Petek, 05 Februar 2010 07:09

Šit (naj je mir z njim) je bil znan kot pravičen vladar. Nasledil je oblast in poslanstvo po Ademu (naj je mir z njim). V dolini, kjer so živeli Kabilovi potomci se je razširil nered. Zločini in umori so bili še posebno razširjeni pri njih. Začeli so se medsebojno pobijati in ubijati so tudi tiste, ki so želeli samo prečkati predel, kjer so živeli.

Ibn Abbas je pojasnil besede Vzvišenega:

»… ne razkazujte svoje lepote, kakor je bila navada med pogani…« (Al-Ahzab, 33)

Rekel je: »Kabilovi potomci so se ustalili v dolinah, ostali pa v hribih. Moški, prebivalci hribov, so bili lepi, njihove ženske pa so bile majhne in debele; medtem ko so ženske, prebivalke dolin, bile lepe, njihovi moški pa majhni in debeli. Iblis (naj je Allahovo prekletstvo nad njim) je v dolini širil nered. Prišel je k moškemu v liku dečka in mu začel pomagati. Začel jih je poučevati igranju na inštrumente in petju. S flavto je očaral druge, tudi prebivalce na hribih, ki so ga slišali in mu prisluhnili. »Kakšen je to zvok?!« Kabilovi so si določili en dan za praznik. Vsi so se zbrali na ta dan enkrat na leto. Na ta praznik so bile ženske odkrite, svojo lepoto pa so kazale moškim. Moški iz hribov so bili navdušeni nad lepoto žensk iz doline. Začeli so se tihotapiti, da bi jih opazovali.«

Šitov šeriat je zapovedoval: »Prepovedano je mešanje s Kabilovimi potomci.«

Pod vplivom strasti, so začeli kršiti Šitov (naj je mir z njim) zakon in se začeli mešati z Kabilovimi potomci. Eden iz hriba jih je napadel na dan , ko je bil bajram. Na začetku so samo prihajali in opazovali, nato je to postalo pogosto in tako je nastalo prvo nečistovanje na Zemlji.

Ibn Abbas je rekel: »To je prvi džahilijjet.« Nered se je vedno bolj širil po zemlji.

Šit (naj je mir z njim) je vztrajal v pozivu svojega ljudstva in želel zaščititi tisto, kar je ostalo dobrega. Prepovedal je mešanje, ampak satan je koval svoje spletke. Tako je število Kabilovih potomcev naraščalo, število Šitovih pa vpadalo.

Naj je Božji mir in blagoslov na Šita!

Idris (naj je mir z njim)

Tako je bilo, vse dokler ni prišel Idris ibn Jarid ibn Mehlaid ibn Kinan ibn Enus ibn Šit ibn Adem.

Torej, Šit je bil njegov peti dedek. Idris (naj je mir z njim) se je rodil za časa Ademovega življenja. Živel je 120 let tekom Ademovega življenja. Ko sta Adem in Šit umrla, je Allah (Vzvišen naj je On), izbral Idrisa za poslanca in glasnika vere.

V hadisu, je rečeno, da je Idris (naj je mir z njim) bil prvi poslanec, po Ademu in Šitu ter prvi, ki je pisal s peresom. Bil je lep, visok, močan, mišičast, lepe postave, imel je gosto brado, bil je tih in umirjen. Med hojo, bi gledal v tla, malo žalostnega obraza in veliko je razmišljal o Allahovi moči in bitjih. Ko je govoril, je govoril glasno in premikal je kazalec.

Sledil je šeriatu Šita (naj je mir z njim), ter mu dodal še nekaj zapovedi, ker je tudi sam bil poslanec in glasnik vere. Ko je videl nered na Zemlji in ko so napadali na njih, je predpisal džihad in bil je prvi, ki se je boril na Allahovi poti. Opremil je vojsko vitezov in pešakov, napadal in porazil Kabilovo ljudstvo. Od tega časa traja vojna med resnico in lažjo, med dobrim in zlim, med pravičnostjo in nepravičnostjo.

O Idrisu (naj je mir z njim) nimamo veliko podatkov, omenjen je v Kur`anu, kjer Allah (Slavljen naj je On) pravi:

»V Knjigi omeni tudi Idrisa! Bil je resnicoljuben glasnik vere, in visoko smo ga povzdignili.« (Merjem, 56)

O njegovem visokem položaju govori hadis, katerega sta zabeležila Buhari in Muslim, da je Muhammed (naj je Božji mir in blagoslov z njim) srečal, v noči Israa in Mirandža, Idrisa na četrtem nebu.

Ibn Džerir, na strani 9/120, o tem visokem mestu prenaša hadis: Od Hilala ibn Jarisa se prenaša, da je Ibn Abbas vprašal Ubej ibn Ka`ba:

- Kaj pomenijo Allahove besede o Idrisu: »…in visoko smo ga povzdignili.« ?

- Allah (Slavljen naj je On) je objavil Idrisu: »Tvoje dobro dejanje, bo vsak dan vredno toliko, kot so vredna dobra dejanja vseh Ademovih sinov skupaj v enem dnevu.«

Idrisa (naj je mir z njim) je želel opraviti čim več dobrih dejanj, tako da bi dlje živel. Angela, s katerim je bil v dobrih odnosih je zaprosil, da se zavzame za njega pri Angelu smrti, da mu odloži čas smrti, da bi lahko storil še več dobrih dejanj. Angel mu je rekel: »Ne vem. Angel smrti je pod ukazom, izvršuje Allahove ukaze, ampak vseeno bom  poskušal.«

Ponesel ga je na krilih k Angelu smrti. Poslanci so imeli poseben položaj pri Angelu smrti. Tako je bilo tudi z Muhammedom (naj je mir in blagoslov z njim), ko mu je bilo dano, da izbere med življenjem in smrtjo, pa je rekel: »Vsekakor, zbiram največje stopnje v Džennetu.« (Ahmedov Musned, hadis 25143)

Angel ga je ponesel na krilih in ko sta na četrtem nebu srečala Angela smrti, ga je ta angel obvestil o njegovi želji. Angel smrti ga je vprašal: »Kje pa je Idris?« »Na mojih krilih ga nosim«, je odgovoril drugi angel. »Jaz pa se čudim, Allah me je poslal in mi rekel: »Vzemi Idrisovo dušo na četrtem nebu!« Pomislil sem: kako naj mu vzamem dušo na četrtem nebu, ko pa se on nahaja na Zemlji. Kdo ga bo povzpel na nebo.« Idrisova duša je vzeta na četrtem nebu in to je tudi pomen ajeta: »…in visoko smo ga povzdignili.«

Idris (naj je mir z njim) je umrl, ljudje pa so bili prepuščeni, da živijo po šeriatu Šita, Idrisa in Adema (naj je mir z njimi). Nered na Zemlji se je še bolj razširil. Ljudje so vsak dan vedno več zla storili. Ostali so na tewhidu (verovanju v enega Boga brez mnogoboštva). Ni bilo še pojave kipov. Tisoč let po Ademu, so še zmerja bili vsi ljudje monoteisti. Delali so grehe, ampak vsi so verovali v Enega in Edinega Allaha (Slavljen naj je On), vsi ljudje so bili en »ummet«, vse dokler niso začeli oboževati kipe.