Islam

Zgodba o Ishaku in Israilu (naj je mir z njima)

Prispeval Administrator Torek, 05 Januar 2010 07:59

Vzvišeni Allah pravi:

»Mi smo z glasniki vere sklenili zavezo. S teboj, Nuhom, Ibrahimom, Musaom in Isaom, Merjeminim sinom, Mi smo sklenili trdno zavezo!«

(Al-Ahzab, 7)

»`Mar vam niso poslanci prinašali očitnih dokazov,` bodo vprašali oni. `So`, se bo glasil odgovor. `Prosite torej,` bodo rekli oni. Toda prošnja tistih, ki niso verovali, ne bo uslišana!«

(Al-Mu`min, 50)

Ishak je rojen 13 let po rojstvu Ismaila (naj je mir z njim). Njegova mati Sara je imela 90 let, ko je dobila veselo novico, da ga bo dobila.

Vzvišeni Allah pravi:

»Ibrahim je bil resnično Naš služabnik, pravi vernik. Razveselili smo ga  z Ishakom – dobrim človekom, glasnikom vere. Blagoslovili smo njega in Ishaka. Med njunimi potomci pa so tako verniki kot odkriti neverniki.«

(As-Saffat, 111-113)

Vzvišeni Allah ga hvali na mnogih mestih v Svoji Častni Knjigi. Ehlul Kitabije (kristjani in Judje) pravijo, da je Ishak imel 40 let, ko se je poročil z Rebeko, hčerko Batuela. Ona je bila neplodna, pa je on zaprosil Vzvišenega Allaha in ona je zanosila. Rodila je dva sina dvojčka, prvi je Ezal – Arabci ga imenujejo El-Ajs in on je prednik Bizantincev. Drugi se je rodil držeč brata za peto, pa so ga imenovali Jakub – drugo njegovo ime je Israil. Od Israila izhaja poreklo Judov.

Jakub se je skregal s svojim bratom Ezalom, pa mu je Ezal zagrozil, da ga bo ubil. Ko je mati slišala kako Ezal grozi Jakubu, ga je prepričala, da odide k njenemu bratu Labanu v Haran in da tam ostane tako dolgo, dokler se Ezal ne pomiri. Jakub je odšel od hiše proti koncu dneva, pa ga je na poti proti Haranu ujela noč. Vzel je en kamen, ga dal pod glavo in zaspal. To noč je sanjal lestve, ki so bile postavljene od zemlje do neba, po katerih so se vzpenjali angeli. Sanjal je tudi Vzvišenega Gospodarja kako mu govori: »Blagoslovil te bom, dal ti bom veliko potomcev in to zemljo podaril tebi in tvojim potomcem po tebi!« Ko se je prebudil, se je razveselil svojih sanj in obljubil je Allahu, da bo, v kolikor se zdrav vrne domov, na tem mestu sigurno zgradil Hram in da bo za Allaha Vzvišenega, od svojega imetja, ki mu ga bo On podaril, podaril desetino. Zatem je stopil do tistega kamna in ga označil z oljem, da bi ga lahko prepoznal – a ta kraj, je imenoval Betel - Allahova hiša.

Oni dalje pravijo: `Ko je Jakub prišel k stricu v Haran, je videl da ima dve hčerki – starejša Lea in mlajša Rahela. Rahela mu je bila všeč, pa je Laban pristal, da mu je da za ženo, ampak pod pogojem, da mu predhodno sedem let pazi živino! Ko je pretekel rok, je njegov stric Laban pripravil poroko in zbral ljudi, ampak je zvečer pripeljal Jakubu svojo starejšo hčerko Leo, ki je bila grda. Ko je Jakub videl da je to bila Lea, je vprašal svojega strica: `Zakaj si me prevaral, jaz sem Rahelo zaprosil?` A on mu je odgovoril: `Pri nas ni običaj da oddamo mlajšo pred starejšo, ampak če hočeš njeno sestro, mi služi še sedem let, pa te bom z njo poročil?!`

On je to izpolnil, pa ga je potem poleg Lee poročil tudi z Rahelo. - To, da sta dve sestri istočasno poročene z eni moškim – je bilo pri njih dovoljeno, a zatem ukinjeno s Tevratom. Laban je obema hčerkama podaril po eno služkinjo. Lei je dal Zelfo, a Raheli, Belho.

Vzvišeni Allah je Leino napako nadomestil s tem, da ji je podaril mnogo otrok, tako je rodila štiri sine: Rubila, Shimuna, Lavija i Jehuza.

Rahela je bila neplodna, pa je zaradi tega bila ljubosumna na Leo, zato je svojo služkinjo Belho poklonila Jakubu, ki mu je rodila sinove: Dana in Neftalija. Tedaj je Lea dala svojo služkinjo Zelfo, ki mu je rodila dva sina: Džala in Eshira. Nato je spet Lea zanosila in rodila petega sina Isahara, zatem Zabulona in nazadnje je rodila še hčerko Dino.

Zatem je Rahela zaprosila Allaha da ji podari sina z Jakubom. Vzvišeni Allah je sprejel njeno prošnjo, pa je zanosila in rodila mu velikega, častnega in lepega sina Jusufa (naj je mir z njim). Vse to se je dogajalo, ko so bili v Haranu. Potem ko se je poročil še z drugo hčerko, svojega strica, je Jakub ostal še šest let v Haranu, zatem pa je Vzvišeni Allah Jakubu objavil, da se vrne v zemljo svojega očeta, pa je zaprosil strica Labana za odobritev odhoda.

On mu je to dovolil, podaril mu je mnogo živine in služabnikov ter je s svojo čredo odšel proti zemlji svojega očeta. Ko je prišel blizu kraja svojega očeta, je na kraju, kjer je bil tisti kamen, ki ga je označil, zgradil Hram! To je današnji Hram v Jeruzalemu. Jakobov (naj je mir z njim) hram je bil zgrajen 40 let, potem ko sta Ibrahim (naj je mir z njim) in njegov sin Ismail (naj je mir z njim) zgradila Kabo.

Buhari in Muslim omenjajo da je Ebu Zerr (naj je Allah zadovoljen z njim) rekel: »Ob eni priložnosti sem ga vprašal: `Allahov Poslanec, kateri Hram je bil prvi izgrajen? `Kaba!` je odgovoril. Jaz pa sam ga spet vprašal: `A zatem?` `El Mesdžidul Aksa, med gradnjama dveh Hramov je preteklo štirideset let!`«

Jakub (naj je mir z njim) se je zatem vrnil k svojemu očetu Ishaku (naj je mir z njim) in se ustalil pri njemu v Hebronu. Jakubova (naj je mir z njim) žena Rahela je zanosila in rodila mu je sina Benjamina, vendar je imela zelo težek porod, zatem pa umrla. Ishak (naj je mir z njim) je potem zbolel in umrl v 180 letu svojega življenja. Sinova Ezal in Jakub sta ga pokopala poleg njegovega očeta Ibrahima (naj je mir z njim).`

- V Ishakovem (naj je mir z njim) potomstvu je bilo toliko Poslancev in Glasnikov vere, da pozna njihovo število samo Tisti, ki jih je poslal. Zadnji Poslanec iz njegovega potomstva je Isaa, sin Merjeme (naj je mir z njim).